
Včeraj so na bostonski univerzi že 35. podelili "alternativne Nobelove nagrade" za znanstvene dosežke, ki nas najprej nasmejijo, nato pa spodbudijo k razmišljanju.
Ste se kdaj vprašali, ali bi krave, pobarvane v zebrast vzorec, ugriznilo manj muh? Ali pa, katere pice imajo raje različne vrste kuščarjev?
Če je odgovor pritrdilen, niste edini – obstajajo znanstveniki, ki so te in druge nenavadne teme podrobno preučevali, piše CNN.
Nekateri med njimi so bili v četrtek počaščeni na podelitvi nagrad Ig Nobel v Bostonu, so sporočili organizatorji iz revije Annals of Improbable Research ("Letopis nemogočih raziskav")
Podelitev – že 35. po vrsti – je potekala na bostonski univerzi, prenašali pa so jo tudi po spletu.
Nagrade Ig Nobel slavijo "dosežke, ki nas najprej nasmejijo, nato pa spodbudijo k razmišljanju".
Ime nagrade Ig Nobel je tudi besedna igra. Ime asociira na Nobelove nagrade, ene najbolj prestižnih nagrad v svetu znanosti, beseda "ignobel" pa v angleščini pomeni "sramoten".
Nagrade podeljujejo pravi Nobelovi nagrajenci.
Po ustaljeni tradiciji te hudomušne prireditve občinstvo nagrajence počasti z obmetavanjem s papirnatimi aviončki.
Letošnja tema: "prebava"
Letošnja tema je bila "prebava", med govorniki pa je bila tudi dr. Trisha Pasricha, ki je preučevala povezavo med uporabo pametnega telefona na stranišču in pojavom hemoroidov.
Predstavili so tudi mini opero z naslovom "Stiske gastroenterologa" ("The Plight of the Gastroenterologist).
Kdo so letošnji nagrajenci? Med njimi je človek, ki je 35 let spremljal rast svojega nohta
Poleg že omenjenih slikarjev krav in hraniteljev kuščarjev so med nagrajenci tudi William B. Bean, ki je posthumno prejel nagrado za književnost, ker je 35 let beležil in analiziral rast svojega nohta.
Julie Mennella in Gary Beauchamp sta prejela nagrado za pediatrijo za raziskavo o tem, kako dojenčki doživljajo okus materinega mleka, če mati uživa česen.
Marcin Zajenkowski in Gilles Gignac sta prejela nagrado za psihologijo za raziskovanje, kaj se zgodi, ko narcisu – ali komurkoli drugemu – poveš, da je pameten.
Nagrado za kemijo so prejeli Rotem Naftalovich, Daniel Naftalovich in Frank Greenway, ki so preizkušali, ali bi bilo uživanje teflona lahko način za povečanje volumna hrane in občutka sitosti – brez dodanih kalorij.
Med drugimi nagrajenci so bili tudi Fritz Renner, Inge Kersbergen, Matt Field in Jessica Werthmann, ki so testirali priljubljeno teorijo, da pitje alkohola izboljša sposobnost sporazumevanja v tujem jeziku.
Vikash Kumar in Sarthak Mittal pa sta se s tehničnega vidika lotila manj raziskanega vprašanja: "kako smrdljivi čevlji vplivajo na sicer pozitivno izkušnjo uporabe omare za čevlje".
Ekipa v sestavi Francisco Sánchez, Mariana Melcón, Carmi Korine in Berry Pinshow je prejela nagrado za aeronavtiko za raziskavo o tem, kako uživanje alkohola vpliva na sposobnost letenja in eholokacije pri netopirjih.
V skladu z letošnjo temo "prebava" je nagrado za fiziko prejela skupina, ki je raziskovala fizikalne lastnosti omake za testenine – predvsem, kako se izogniti neprijetnemu sprijemanju.
"Za vsakim eksperimentom, ki na prvi pogled zveni absurdno, se skriva pravo spoznanje"
Kot pravi Carly York, izredna profesorica biologije na univerzi Lenoir-Rhyne v Severni Karolini, ki sicer ni bila vključena v izbor nagrajencev, letošnji prejemniki v celoti uresničujejo namen nagrad: da ljudi najprej nasmejijo, nato pa spodbudijo k razmišljanju.
"Za vsakim eksperimentom, ki na prvi pogled zveni absurdno, se skriva pravo spoznanje, ki čaka, da ga odkrijemo," je dejala.
York je sicer avtorica knjige "Topovska cev za losose in lebdeča žaba: ter druge resne ugotovitve nesmiselne znanosti" (The Salmon Cannon and the Levitating Frog: And Other Serious Discoveries of Silly Science), v kateri poudarja pomen radovednosti kot gonila znanstvenega napredka.
"Če se vam vrednost takšne raziskave ne zdi takoj očitna, razmislite o tem: približno polovico vse gospodarske rasti v ZDA lahko pripišemo znanstvenikom, ki jih je vodila zgolj radovednost."
"Temeljne, z radovednostjo vodene raziskave so tlakovala pot nekaterim najpomembnejšim medicinskim in tehnološkim prebojem zadnjega stoletja," je nadaljevala York in kot primer navedla tehnologijo za sekvenciranje DNK, ki je izšla iz raziskav, kako bakterije preživijo pri ekstremnih temperaturah.
"A tovrstne raziskave pogosto ostajajo ob strani, saj imajo prednost projekti z bolj takojšnjimi koristmi," je dodala in spomnila tudi na občutno zmanjšanje državnih sredstev, namenjenih znanosti, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Trumpa.
Odgovori na vprašanja z začetka
In če vas je slučajno zanimalo: krave, prebarvane z zebrastim vzorcem, so bile skoraj za polovico manj izpostavljene ugrizom obadov, kuščarjem v letovišču v Togu pa je bila najbolj všeč pica s štirimi siri, še piše CNN.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje